Razvoj digitalnega sveta je iz leta v leto hitrejši. Vprašanja, povezana s hitrim tehnološkim razvojem pa so vse bolj pereča. Evropa se brani očitkov, da se nanje odziva z zamudo. Ali lahko Evropa pohitri svoj digitalni razvoj in postane pomemben igralec na svetovnem odru?  Bo lahko kdaj tehnološko neodvisna? Ali lahko evropska zakonodaja vpliva na količino dezinformacij in propagande, ki se pojavlja na družbenih omrežjih?

Po odgovore smo se podali v srčiko Evrope. V sodelovanju z mednarodno mrežo Euranet Plus smo se pogovarjali s Henno Virkkunen, izvršno podpredsednico Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo.

Henna Virkkunen ima bogato politično preteklost – na rodnem Finskem je bila večkrat izvoljena v parlament in vodila ministrstva v različnih resorjih. V prvem terminu je bila imenovana za ministrico za izobraževanje, pod premierko Kiviniemi  je postala ministrica za javno in lokalno upravo, nato pa je razširila svoj portfolio in postala ministrica za infrastrukturo in prevoz.

Danes nam bo v svoji vlogi izvršne podpredsednice, odgovorne za tehnološka vprašanja in novo zakonodajo, pojasnila stališča Evropske unije glede tehnološkega razvoja, digitalne varnosti in demokracije. Oglejmo si eno najbolj vročih digitalnih tematik. V svetovnem merilu je v zadnjih letih najbolj vroča tema umetna inteligenca. Medtem ko ZDA in Kitajska razvijata tehnologijo, Evropska unija razmišlja o regulativah. Ali ni že čas, da si Evropa prizna, da zaostaja  pri razvoju umetne inteligence?

V Evropski uniji želimo zagotoviti, da imamo varno, pravično in demokratično okolje tudi, ko govorimo o digitalnem okolju. Tudi ko gre za tehnologije in umetno inteligenco, morajo naši državljani tehnologiji zaupati. Vemo, da bo umetna inteligenca v prihodnjih letih spremenila mnoge stvari v naši družbi, industriji in na delovnih mestih. Zato je pomembno, da ljudje tej tehnologiji zaupajo. Ko se umetna inteligenca uporablja v bolnišnicah, je na primer pomembno, da naši državljani vedo, da izpolnjuje določene standarde, da je bila preizkušena in da se uporablja na trgu. Hkrati pa ne vidim protislovja v tem, da imamo pravila in hkrati spodbujamo naložbe in inovacije na tem področju. Evropska unija ima namreč veliko prednosti na tem področju. V Evropski uniji imamo največ raziskovalcev na področju umetne inteligence, imamo pa tudi okoli 6000 start-upov. Glavna ovira je bila, da niso imeli računalniške zmogljivosti za usposabljanje svojih sistemov umetne inteligence. Zato zdaj skupaj z državami članicami vlagamo v tovarne umetne inteligence, da bi našim start-upom in raziskovalcem zagotovili dostop do računalniške zmogljivosti, s katero bodo lahko razvijali to tehnologijo v Evropski uniji.

Februarja je predsednica Von der Leyen oznanila InvestAI, iniciativo, ki bo v razvoj umetne intelligence vložila 200 milijard; od tega 20 milijard za razvoj AI gigatovarne. Kritiki pa pravijo, da to ni nova investicija, temveč le preimenovan »stari« proračun. Ali imamo torej denar, da financiramo takšen razvoj?

Kar zadeva javno financiranje, je Evropska unija pogosto zelo uspešna. Vendar pa nismo tako uspešni na področju zasebnega financiranja, zato želimo zdaj združiti zasebno in javno financiranje. Trenutno je odprt razpis za prijavo interesa za te gigatovarne in zelo nas veseli, da je veliko industrij in zainteresiranih strani, ki so zainteresirane za skupno vlaganje v gigatovarne. Mislim, da bomo kmalu imeli več informacij tudi o tem, kakšni konzorciji bi lahko nastali. Zlasti pa želimo spodbuditi zasebne naložbe v tehnologije.

Umetna inteligenca prinaša neverjeten razvoj, hkrati pa omogoča še hitrejšo produkcijo in širjenje dezinformacij. Kako lahko ozavestimo javnost in kaj lahko ukrenemo glede manipulacij, ki jih je zmožna umetna inteligenca?

To je tudi ena od glavnih vlog DSA, torej Zakona o digitalnih storitvah, da morajo spletne platforme ocenjevati in zmanjševati sistematična tveganja. In seveda zdaj, ko se vse bolj uporablja umetna inteligenca, to velja tudi za vsebine umetne inteligence, ki jih morajo nenehno spremljati, da imajo vse protokole na mestu in da zmanjšujejo tveganja. Zlasti pa želim poudariti pomen naše medijske pismenosti, digitalnih veščin in digitalne pismenosti. Zelo pomembno je, da naše državljane izobražujemo o digitalnem svetu, da imajo vsi na voljo orodja za kritično razmišljanje in analizo vsebin. Menim, da sta obe strani resnično potrebni in da moramo imeti jasna pravila. Prav tako moramo ta pravila v celoti izvajati in zagotoviti, da spletne platforme prevzemajo svojo odgovornost in ne širijo dezinformacij ali škodljivih vsebin. Hkrati pa morajo tudi naši državljani izbirati. Ko pogledamo digitalne spretnosti, vidimo, da nismo tam, kjer bi morali biti. To je zagotovo področje, na katerega se moramo osredotočiti v prihodnjih mesecih in letih. Pogledati moramo tudi najboljše primere, torej države članice, ki so na tem področju uspešne. Ker pa gre za splošno raven, na področju digitalnih spretnosti zelo zaostajamo.

Izboljšane digitalne spretnosti bi vsekakor koristile tudi naši demokraciji. Dezinformacije namreč ne vplivajo le na naš vsakdan, temveč tudi na naše politične odločitve. Lani so dezinformacije vplivale na volitve v kar 80 % držav. Šlo je za mešanico spletnih napadov, prikritih finančnih vplivov in spletnih manipulacij. Ali Evropa lahko zdrži tempo in se pravočasno zoperstavi tem hitro razvijajočim se grožnjam?

Menim, da imamo v Evropski uniji zelo trdna pravila na področju digitalnih storitev, saj imamo zakon o digitalnih storitvah in ta pravila zdaj v celoti izvajamo. V naših pravilih je zelo jasno navedeno, da morajo spletne platforme ves čas ocenjevati in zmanjševati sistematična tveganja, ki jih predstavljajo, na primer za naš državljanski dialog ali volilne procese, zlasti pa v času volitev. Pripravili in objavili smo tudi smernice o zaščiti volilnih procesov. Toda zdaj, kot ste rekli, se okoli volitev širi toliko dezinformacij, da v večini primerov, ko se v različnih državah članicah bližajo volitve, nacionalna komisija za digitalne koordinatorje organizira okrogle mize s spletnimi platformami in resnično preverja, ali imajo vzpostavljene vse prakse in ali zagotavljajo, da med volilnimi procesi ne pride do manipulacij ali zlorab. To je za nas zelo pomembna prednostna naloga.

Spletne platforme imajo tu zelo pomembno vlogo. Seveda je pomembno, da so naši nacionalni organi vedno dobro obveščeni in da se dobro usklajujejo z raziskovalci, nevladnimi organizacijami, Evropsko komisijo in platformami, da se zagotovi, da so vsi postopki vzpostavljeni in da poznamo vsa tveganja. Situacija v različnih državah članicah je lahko zelo različna – na primer zdaj so med predsedniškimi volitvami v Romuniji zanesljivi prijavitelji prijavili 20-krat več dezinformacij kot pred enim letom med evropskimi volitvami v celotni Evropski uniji. Hkrati pa so bile volitve tudi na Portugalskem, kjer ni bilo skoraj nobenih poročil o takšnih dezinformacijah. Torej je situacija v različnih državah zelo različna. Zato imajo naši nacionalni koordinatorji za digitalno politiko zelo pomembno vlogo, ko zbirajo podatke o spletnih platformah in skupaj z njimi preučujejo posebna tveganja. To je področje, na katerega se zdaj zelo osredotočamo. Tudi zdaj, ko pripravljamo naš ščit demokracije, bodo seveda integriteta naših volilnih procesov in dezinformacije ter preprečevanje tujega vmešavanja  za kaj gre ključni del tega.

Evropa je torej v zadnjem času bojišče za digitalni politični vpliv. Med drugim govorimo o Romuniji, Slovaški in seveda o ruski vojni v Ukrajini. Kako pomembna je torej za Evropo tehnološka suverenost in kako vidite svojo vlogo v njenem razvoju?

Ko govorimo o tehnološki suverenosti, je pomembno, da imamo lastne zmogljivosti v vseh kritičnih sektorjih in da nismo odvisni od enega podjetja ali tretje države, ko gre za zelo kritične storitve. Določili smo, da so umetna inteligenca, kvantna tehnologija in polprevodniki tri zelo kritične tehnologije, v katere moramo sami vlagati, da bomo tudi sami imeli zmogljivosti na tem področju. Hkrati pa to ne pomeni, da zapremo svoje meje in ne sodelujemo z drugimi. Menimo, da je pomemben del konkurenčnosti tudi to, da na področju tehnologij in digitalizacije tesno sodelujemo s podobno mislečimi partnerji. Hkrati pa je pomembno, da imamo lastne zmogljivosti in da nismo odvisni.

Johnny Ryan, irski zagovornik digitalnih pravic, pravi, da je za Evropsko unijo popolnoma možno, da prisili podjetja, ki vodijo družbena omrežja, da izklopijo takšen algoritem za priporočila, kot je na primer na platformi TikTok. Tovrstni algoritmi so jasno namenjeni vzbujanju strahu in sovraštva in s tem povečanju dovzetnosti za politično manipulacijo. Je v moči Unije, da izklopi algoritme?

Del našega zakona o digitalnih storitvah je tudi zagotovitev, da so spletne platforme pregledne, zato morajo uporabnike tudi obvestiti, zakaj jim priporočajo določeno vsebino. Uporabniki morajo imeti tudi možnost spremeniti sistem priporočil. Vemo, da skoraj vse spletne platforme niso dovolj pregledne v svojih dejavnostih. To je bilo zelo jasno tudi iz informacij iz lanskega leta, ko so spletne platforme prvič izvedle neodvisne revizije, revizorji pa so spletnim platformam v povratnih informacijah zelo jasno povedali, da niso dovolj pregledne. Zato smo prepričani, da je treba nadaljevati dialog s spletnimi platformami. Zelo jasno smo jih povedali, kaj od njih pričakujemo, saj je pomembno, da uporabniki vedo, zakaj jim je določena vsebina priporočena, in da imajo možnost spremeniti sistem priporočil.

Digitalna varnost je izjemno pomembna, predvsem za mlade, ki odraščajo v svetu zaslonov in virtualnih povezav. Nekateri evropski politiki, med njimi tudi Emmanuel Macron, pozivajo k uvedbi enotne starostne omejitve za mladoletne na družbenih omrežjih. Zaenkrat se starostne omejitve razlikujejo – najnižja meja je 13 let, države pa lahko same implementirajo strožje zahteve. Po izjavi danske ministrice za digitalne zadeve bo spletna zaščita otrok ena izmed prioritet prihajajočega danskega predsedovanja Evropski uniji.  Ali bo torej Unija uvedla enotno starostno omejitev za uporabo družbenih omrežij?

V našem Zakonu o digitalnih storitvah smo spletnim ponudnikom storitev naložili zelo jasno obveznost, da morajo pri uporabi njihovih storitev mladoletnim osebam zagotoviti zelo visoko raven varnosti, zasebnosti in zaščite. Vemo, da to zdaj ni tako. Zato je Komisija začela več preiskav proti velikim spletnim platformam. Vendar pa zdaj tudi dokončno oblikujemo smernice za spletne platforme, v katerih jim jasno pokažemo, kakšne prakse od njih pričakujemo, da bodo te storitve varnejše in zanesljivejše tudi za mladoletnike. Razumem tudi razpravo o starostni meji, vendar moramo hkrati pomisliti, da moramo državljane izobraževati tudi za digitalni svet. Zato menim, da se je pomembno naučiti uporabljati digitalna orodja. V mnogih družinah je to velika skrb, zlasti glede časa, ki ga otroci preživijo pred zaslonom. Ne gre le za družbena omrežja. Lahko gre za igre ali druge internetne storitve, ki zelo pritegnejo pozornost mladoletnikov in zaradi katerih preživijo preveč časa na spletu. Menim, da sta glavna problema čas, ki ga preživijo pred zaslonom, in vsebina, ki je prikazana mladoletnikom.

Biografija

Henna Maria Virkkunen (roj. 4. junija 1972) je finska političarka in izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo. Od 2014-2024 je bila poslanka Evropskega parlamenta. Je članica desnosredinske Nacionalne koalicijske stranke, ki je del Evropske ljudske stranke. Kot poslanka finskega parlamenta (2007-2014) je Virkkunen opravljala več ministrskih funkcij v treh kabinetih, in sicer kot ministrica za izobraževanje, ministrica za javno upravo in lokalno samoupravo ter kasneje kot ministrica za promet in lokalno samoupravo.