(c) Neža Katzmann Pavlovčič
Vive l’Europe! #42 - Slovenske ambulante, avstrijski nasmehi: Razcvet zobozdravstvenega turizma
In den letzten Jahrzehnten haben sich die unterschiedlichsten Formen des Tourismus entwickelt. Wir können zwischen kulinarischem oder Adrenalin-Tourismus, ländlichem oder kulturellem Tourismus wählen, um nur einige Varianten zu nennen. Zu den besonderen Formen zählt der Gesundheitstourismus. Gesundheitstourismus ist eigentlich ein Urlaub, der mit einer medizinischen Behandlung im Ausland verbunden ist.
Nekateri pa se po lep nasmeh ne odpravijo prav daleč. V Sloveniji cveti zobozdravstveni ali dentalni turizem. Govorili bomo z dr. Barbaro Krajnc, ustanoviteljico zobozdravstvenega centra BK Dental, ki ga obiščejo številni pacienti iz Avstrije. Svoje mnenje pa nam bo podal tudi predstavnik Avstrijske zobozdravstvene zbornice na Koroškem, dr. Mihael Weber. Dr. Krajnc, kako pogosto pridejo k vam pacienti iz Avstrije? Kakšen delež vaših pacientov predstavljajo?
K nam prihajajo pacienti iz Avstrije redno praktično vsak dan, delež pa je zelo različen, odvisno od obdobja, nekje med 30 in 40 odstotkov. Med njimi je kar nekaj koroških Slovencev, predvsem pa prihajajo k nam iz južne Avstrije, se pravi štajerski konec.
V našem zobozdravstvenem centru nismo izključno specializirani za tuje paciente, ampak zdaj, v dvanajstih letih, smo se na njih že kar precej navadili in se osredotočamo na to, da jih kakovostno obravnavamo. Predvsem so to pacienti iz Avstrije, ker so pač v naši neposredni bližini. Dejansko je avstrijska meja čisto blizu nas, tako da smo izkušeni pri delu z njimi in razumemo njihove potrebe in njihova pričakovanja. Pri nas vsi zaposleni govorijo tudi tekoče nemško, kar dejansko olajša komunikacijo z njimi. In to jim veliko pomeni, prav tako pa jim potem pripravimo tudi vso dokumentacijo v nemškem jeziku, kar še dodatno pretehta, da se odločajo za nas.
Kako vaši pacienti iz tujine običajno izvejo za vsa?
Največ pacientov, ki prihajajo iz Avstrije, prihaja na podlagi priporočila, se pravi bodisi od prijateljev, sorodnikov, sodelavcev. To je v bistvu ena takšna značilnost avstrijskih pacientov, da ko vedo, da je nekdo bil že pri nas in nam je zaupal, potem tudi oni z veseljem pridejo in je že prvi korak dosti lažji. Je pa tudi res, da nas marsikdo zdaj, še posebej od mlajših avstrijskih pacientov, najde preko spleta, družbenih omrežij, spletnih portalov, sploh teh, kjer se zobozdravstvene storitve primerjajo in so ocenjene. In potem na podlagi teh ocen si izberejo. Zadnjič mi je ena gospa rekla, da nas je našla preko umetne inteligence, da je opisala kaj želi in da je umetna inteligenca, recimo Chat GPT, predlagala nas.
Kakšni so Avstrijci kot pacienti?
Avstrijski pacienti so praviloma zelo dobro informirani, se pravi, pričakujejo od nas jasno razlago posegov, seveda tudi natančnost, kakovost materialov pa celostno obravnavo. Zelo pomembno jim je, da je dosežena tista cena, ki jo oni želijo in da se te cene tudi držimo. Pa seveda, da zdravljenje poteka tako, kot smo to tudi predstavili. Zelo cenijo točnost in zaupajo našemu strokovnemu mnenju. Obenem pa pričakujejo tudi možnost, da lahko sami sodelujejo pri odločanju; se pravi, da jim damo na razpolago več možnosti, da jim razložimo, kaj so plusi, kaj so minusi določene sanacije in da potem lahko tudi oni pri tem aktivno sodelujejo.
Zakaj je zanje Slovenija privlačna destinacija za zobozdravstvene storitve?
Slovenija, prav tako kot vse druge razvite države, ponuja v zobozdravstvu to, kar se dandanes najnovejšega ponuja v zobozdravstvu. Ponujamo jim visokokakovostne storitve. Ampak vsekakor po dostopnejših cenah, kot v Avstriji.
Glede na EU-SILC statistiko, je leta 2023 približno 2,9% Evropejcev navedlo, da zaradi finančnih razlogov nimajo zobozdravstvene oskrbe, ki bi jo potrebovali. Cena je torej močan faktor za iskanje zobozdravstvenih storitev čez mejo. Kakšna pa je po vašem mnenju cenovna razlika med slovenskimi in avstrijskimi storitvami?
Je zelo velika razlika. Ko govorimo o prevlekah, so cene tudi lahko do trikrat višje v Avstriji.
Na spletni strani, ki primerja stroške storitev, sem našla podatek, da so razlike v ceni nekje med 10 in 30 odstotki?
Za določene zalivke je to to. Če govorimo o protetičnih zadevah, pa nam včasih prinesejo pacienti tudi kakšne predračune zraven, in so odstopanja kar večja.
Odvisno od tega, za kakšno storitev gre. Pri nas je prvi pregled z rentgenskim slikanjem skupaj 40 evrov. Tam je po navadi samo prvi pregled 80 evrov. Tako da že tu je več kot 50% razlike. Res je, razlika je odvisna od tega, za kakšno storitev gre. Se pa zagotovo cene razlikujejo od ambulante do ambulante, tudi pri nas. Štajerska regija je bistveno cenejša; če stopimo malo naprej v Ljubljano, so cene določenih storitev precej precej višje kot pa recimo pri nas v Mariboru.
Po podatkih statistične organizacije Grand View Research je zobozdravstveni turizem cvetoči trg, ki bo po napovedih samo v Evropi do leta 2030 dosegel vrednost 12 milijard. Cenovni razpon je velik, prav tako pa so velike razlike v kakovosti storitev, pravi predstavnik Avstrijske zobozdravstvene zbornice na Koroškem dr. Mihael Weber.
Kot prvo bi rekel - pacienti primerjajo na primer krone, in rečejo: krona stane pri nas toliko; v Sloveniji ali na Madžarskem ali v tujini toliko. In obstaja deset različnih kron. In tu primerja pacient krompir z jabolki, saj imamo krone, ki so visoko kvalitetne, keramične. Drugje pa lahko delajo še s kovinami, z nežlahtnimi kovinami, ki imajo lahko nikelj, in lahko povzročajo alergijo. Če primerjamo cene, moramo natančno vedeti, o kateri kroni govorimo. To je prvo. Drugo pa je, če se delajo zobje v tujini gre največkrat na hitro, ko pacient pride tja. Včasih ni možnosti, da bi pogledali, ali je korenina v redu, ali je napolnitev v redu, ali ima zob kakšno vnetje in če se tam naredi krona ali mostiček, potem je nevarnost, da se vname. Takrat se mora vse vzeti dol in so dvojni stroški. Mi vidimo pogosto takšne paciente … v Urgenci pridejo k nam in rečejo, da imajo bolečine in mi jim lahko damo nekaj za bolečine, ampak mi se ne dotaknemo teh tujih del, ker mora pacient iti k tistemu, ki je to naredil. Ta mora dati garancijo, da je v redu naredil, in to je za nas potem problem.
Pomembna je tudi garancija, kot pravi dr. Weber, in izpostavi Avstrijsko zobozdravstveno zbornico kot organizacijo, ki lahko ukrepa ob nepravilnostih.
Saj je Slovenija tudi napredovala, in imajo že največkrat iste materiale in iste možnosti oskrbe. Pacient mora zaupati in mora vedeti, kam gre. In mora imeti seveda tudi garancijo, da če nekaj ni v redu, da lahko pride. Tudi če smo zdaj v EU, je včasih težko posegati tudi za nas kot zbornico, da nekje drugje urgiramo in rečemo to pa ni v redu. In seveda je več možnosti pri nas doma, če je pacient tukaj. Mi tudi gledamo, da so zdravniki dobro izobraženi in čim se nekaj sliši ali izve, da se potem ukrepa. Skušamo našo kvaliteto držati na visoki ravni.
Zdravstveni turizem odlikuje cenovna ugodnost, hkrati pa, kot slišimo, prinaša določene nevarnosti. Kot pravi evropski poslanec Michele Picaro, se »zaradi različnih standardov kakovosti in varnosti, jezikovnih ovir in težav pri obravnavanju zapletov po zdravljenju pojavljajo znatna tveganja za zdravje.« Zato je spomladi naslovil na Komisijo poslansko vprašanje glede tveganj, povezanih zobozdravstvenim turizmom. Dr. Krajnc, kako pa vi gledate to, da se odpravljajo ljudje na zobozdravstvene posege v izven Evrope, recimo v Turčijo?
Jaz načeloma nisem proti dentalnem turizmu, sem pa proti takšnemu dentalnem turizmu, kjer se želi v enem tednu narediti vse mogoče. Od tega, da se zobje pulijo in se potem naredi nov mostiček ali pa nova proteza ali pa skratka neko večje protetično delo tam, kjer bi dejansko morali počakati, da se zadeve prvotno zacelijo, pozdravijo. V dentalnem turizmu pa seveda tega časa ni. Se pravi, ko se zob izpuli, mi absolutno ne delamo novih mostičkov v tem področju, dokler ne poteče vsaj 5 do 6 tednov, da se kost in dlesen zares zaceli. V primeru koreninskih zdravljenj je prav tako potrebno dati času čas. Zdravljenje potrebuje svoj čas in tukaj tudi ne velja prehitevati. Tukaj se čaka tudi po mesec in več, da se zadeva resnično pozdravi, da je kost takšna, kot mora biti. In šele potem, ko je na rentgenu res vse tako, kot mora biti, se zadeva nadaljuje v protetični smeri. V dentalnem turizmu pa se na žalost res prehiteva.
Z oceno naše sogovornice se strinja tudi dr. Weber in izpostavi, da to takšni posegi lahko dolgoročno – dražji.
Ker gledajo samo na ceno in največkrat potem plačajo dvojno, in se podajo v en velik riziko, ker največkrat ne poznajo tam zobozdravnika; klinike na Madžarskem vedno vabijo paciente. in vedno je tam en drug zobozdravnik. To je pač velik riziko, v katerega se podajo. Isto je v Turčiji, ko gredo na počitnice, tam hočejo v enem tednu dobiti nove zobe, novo oskrbo … to pa največkrat ni možno, da se naredi v tem kratkem času pošteno delo.
Čas je pomemben faktor, ne samo cena, poudari tudi dr. Krajnc.
Zobozdravniki imajo v tem primeru teden dni, maksimalno štirinajst dni časa, da pacienta uredijo. V tem času ga pač uredijo, na željo pacienta. Ampak večkrat so posledice takšne, da se morajo sneti novi mostički, ker spodaj pač ni tako zaceljeno, kot bi moralo biti. Pojavijo se bolečine in lahko tudi večji zapleti. Tako da problem dentalnega turizma je ravno v času. K nam recimo pacient pride čez en teden ali čez mesec dni brez problema, ker pač prevozi 30 kilometrov ali pa 40 ali pa 60 kilometrov. Ko pa govorimo o večjih razdaljah, ki jih pacienti premagujejo, še po možnosti s pomočjo letala... Tam pa verjamem, da se pacient čez štirinajst dni ali pa čez mesec dni ne bo vračal na ponovne posege, da se bo vse skupaj naredilo tako, kot bi se moralo urejati. V teh primerih se zadeve prehitevajo, kar pa ni dobro.
Dr. Weber ima nasvet za vse, ki razmišljajo o popravilu zob v tujini.
Ja, jaz bi svetoval pacientom, da se res informirajo, preden se začne kakšno delo. Kakšen je material, kakšni so posegi. Največkrat pacienti gredo tja, rečejo to je potrebno in naredijo, brez da bi vprašali, zakaj in kako.
Der Zahntourismus ist ein schnell wachsender Markt. Bis 2030 soll sein Wert in Europa auf 12 Milliarden Euro steigen. Dr. Barbara Krajnc, die eine Praxis in Slowenien hat, wird von vielen österreichischen Patienten aufgesucht. Als Vorteile nennen sie die niedrigeren Preise und kürzeren Wartezeiten. Dr. Krajnc sagt, dass etwa 30-40 % ihrer österreichischen Patienten vor allem auf Empfehlung von Bekannten und Familienangehörigen kommen. Österreicher sind als Patienten gut informiert, schätzen Pünktlichkeit und die Möglichkeit zur Beratung, also die aktive Mitwirkung an ihrer eigenen Behandlung.
Allerdings ist nicht jeder Zahnmedizintourismus gleich, sind sich Dr. Krajnc und Dr. Weber einig. Dr. Weber, Vertreter der Österreischische Zahnärztekammer Kärnten, betont, dass oft Dinge verglichen werden, die nicht gleich gut gemacht sind, und dass in solchen Fällen der Preis kein entscheidender Faktor ist. Jeder Zahnarzt muss eine gut ausgeführte Leistung garantieren, und eine solche Garantie gibt es bei Eingriffen, die weit weg von zu Hause durchgeführt werden, nicht.
Beide sind der Meinung, dass Zahnbehandlungen außerhalb Europas oft zu schnell durchgeführt werden, da der Körper keine Zeit hat, zu heilen und sich beispielsweise auf Implantate vorzubereiten. Wenn sich Patienten dennoch für Zahntourismus entscheiden, rät Dr. Weber ihnen, sich vor der Abreise sehr gut zu informieren.
Povezave:
https://www.grandviewresearch.com/horizon/outlook/dental-tourism-market/europe
https://bkdental.si/de/uber-bk-dental/barbara-krajnc-dr-dent-med/