Navajeni smo, da dezinformacije prihajajo k nam iz Rusije, Kitajske in drugih držav vzhodno od nas. V zadnjem času pa se je pojavilo več spornih trditev, ki so nastale pri nas v Evropi, točneje na Madžarskem. Danes si bomo v oddaji Fact check, ki jo pripravljamo v sodelovanju z mrežo Euranet Plus, ogledali delovanje madžarskega premierja Viktorja Orbána in raziskali trditve, ali njegova vlada širi lažne informacije o Ukrajini in Evropski uniji. Začnimo z glavno obtožbo. Kritiki pravijo, da Orbán od vrnitve na oblast leta 2010 gradi t. i. »informacijsko avtokracijo«. Ali je to res?

Dokazi kažejo, da so madžarski mediji vse bolj centralizirani. Od leta 2010 so provladni poslovneži kupili na stotine medijskih hiš, od katerih so bile mnoge kasneje vključene v Centralnoevropsko fundacijo za tisk in medije (KESMA), ki je povezana z Orbánovo stranko Fidesz.

Neodvisne ocene organizacij, kot je EU Disinfo Lab, kažejo, da so madžarski mediji koncentrirani in politično pristranski. Gre za to, kako vlada in njeni zavezniki nadzorujejo medije, naj gre za televizijo, radio, časopise ali internet.

Ali je torej pravilno, če rečemo, da so glasovi opozicije prepovedani?

Ne, niso prepovedani. Opozicijski mediji še vedno obstajajo, zlasti na spletu. Vendar imajo znatno manjši doseg v primerjavi z državnimi mediji, ki imajo koristi od javnih oglaševalskih sredstev in regulativnih prednosti. Ključno vprašanje je torej neravnovesje, in ne popolno zatiranje.

Januarja je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ponovno potrdil, da želi Ukrajina do leta 2027 pristopiti k EU. Orbán je to zavrnil in Ukrajino celo označil za „sovražnico Madžarske”. Zakaj tako močen odziv?

Izjava Orbána se zdi prej politična kot utemeljena z dokazi. Orbanov širši argument je, da bi pospešitev vstopa Ukrajine v EU škodovala madžarskim gospodarskim interesom. Orbán na primer trdi, da bo EU za Ukrajino namenila 800 milijard evrov, vendar ta številka ni uradno podprta. Ni uradnega predloga EU, ki bi Ukrajini namenil 800 milijard evrov. Pogovori o financiranju Ukrajine vključujejo ne le financiranje iz EU, ampak tudi denar iz Združenih držav in mednarodnih bank, kot sta MDS in Svetovna banka. Trditev o 800 milijardah, ki jo širijo provladni mediji, je torej iztrgana iz konteksta in pretirava finančno breme, ki naj bi ga nosila Evropa.

Raziskava, ki jo je leta 2024 opravil Madžarski observatorij za digitalne medije, kaže, da 62 % madžarskih anketirancev verjame, da je Ukrajina zagrešila genocid nad rusko manjšino. To je resna obtožba.

Ni mednarodne sodne odločbe ali preverjene ugotovitve, ki bi podprla trditev o ukrajinskem genocidu nad rusko manjšino. Ta narativ tesno odraža sporočila, ki jih Kremelj uporablja za upravičevanje ruske invazije. Dejstvo, da večina anketiranih Madžarov v to verjame, kaže, da so rusko usmerjene zgodbe pridobile veljavo v državi.

Ali to pomeni, da Orbán brani ruske interese?

Ni tako enostavno. Orbánova retorika se pogosto prekriva z ruskim narativom, zlasti v zvezi z Ukrajino in migracijami. Vendar Madžarska ostaja članica EU in Nata in ni izstopila iz teh zavezništev. Zdi se, da Orbán raje strateško pridobiva vpliv na domačem političnem prostoru in izkorišča vpliv, ki ga ima v EU, v lastno korist, namesto da bi bil popolnoma pod nadzorom Moskve.

Orbán je sklenil tudi politično zavezništvo z Donaldom Trumpom, ki ga je javno podprl. Leta 2024 je nemška fundacija Heinrich-Böll-Stiftung Trumpa opisala kot Orbánovo „najpomembnejše politično premoženje“, ki krepi njegovo vizijo suverene, neliberalne Evrope.

Zavezništvo prinaša oprijemljive rezultate, med drugim odobritev izjeme od sankcij s strani ZDA, ki Madžarski še naprej omogoča dostop do ruske nafte pod določenimi pogoji.

Nazadnje je Orbán vzpostavil močne gospodarske vezi s Pekingom, s čimer je Madžarska postala vstopna točka za kitajske naložbe v Evropo. To kaže, da sodeluje z različnimi zavezniki, ne le z Rusijo.

Če pogledamo širše, kako to vpliva na Evropsko unijo?

Obstajata dva merljiva vpliva. Prvič, na notranji ravni: preiskave Pulitzerjevega centra in Associated Press so razkrile, da madžarska državna medijska struktura ovira nadzor nad sporočili vlade, s čimer oblikuje javno mnenje pred volitvami.

Drugič, zunanje: Študija Political Capital iz leta 2023 je ugotovila, da sporočila madžarske vlade dosegajo diaspore v tujini, s čimer širijo svoj vpliv prek nacionalnih mej.

Ali ukrepi proti Madžarski pomagajo pri preprečevanju dezinformacij?

Ne vedno. Raziskava projekta AuthLib, ki ga financira EU, kaže, da ruski mediji javne spore med Brusljem in Budimpešto predstavljajo kot dokaz nefunkcionalnosti EU. To pa zmanjšuje zaupanje v evropske institucije. Madžarska s poudarjanjem narativov, ki izpodbijajo skupno politiko EU, zlasti v zvezi z Ukrajino, ogroža notranjo kohezijo Evrope.

Pomembno je vedeti, da dezinformacije prihajajo iz različnih virov. EU spodbuja digitalno in medijsko pismenost, nudi podporo prizadevanjem za preverjanje dejstev ter omogoča zaščito novinarjev in pluralizma medijev in tako prispeva k boju proti dezinformacijam.

Čeprav opozicijski glasovi niso povsem utišani, je Viktor Orbán s centralizacijo medijev ustvaril neravnovesje v dostopu do javnega prostora, kjer se enostavno širijo dezinformacije in polresnice. Trditve, ki nastajajo na Madžarskem, pogosto niso podprte z uradnimi predlogi EU, kot je na primer izjava o 800 milijardah evrov, ki naj bi jih EU namenila za pomoč Ukrajini, narativ o genocidu nad rusko manjšino pa nima podlage v mednarodnih sodbah. Retorika Budimpešte se pogosto delno ujema z ruskimi sporočili, a Madžarska ostaja članica EU in Nata ter hkrati krepi vezi tudi z ZDA in Kitajsko. Na primeru Madžarske in vlade Viktorja Orbana pa lahko vidimo, da so dezinformacije v Evropi večplasten pojav, ki vpliva tako na notranjo politiko kot na zunanjo enotno podobo Evropske unije.