Mineva 10 let od referenduma, ki ga je javnost poimenovala Brexit. Takrat so se Britanci odločili za izstop iz Evropske unije, sedaj pa se vse pogosteje govori o morebitni ponovni priključitvi Evropi.

Medtem ko si Velika Britanija prizadeva za ponovno vzpostavitev odnosov z EU, pa je deset let po Brexitu čas, da si ogledamo njegovo dediščino. Skupaj z ekipo za preverjanje dejstev mreže Euranet Plus smo si tokrat ogledali argumente za izstop, kaj so k tej odločitvi prinesle dezinformacije in kakšne so posledice za Veliko Britanijo. Danes nam bo poročala je Linda Givetash iz ekipe za preverjanje dejstev. Kaj je vplivalo na rezultate referenduma o Brexitu?

Na izid referenduma so vplivali boti na družbenih omrežjih, tuje vmešavanje, ciljno usmerjeno digitalno oglaševanje in pristransko poročanje v glavnih medijih. Ti pojavi so bili takrat praktično brez primere. Čeprav je bilo vmešavanje obširno dokumentirano, se na področju omejevanja tovrstnih dezinformacij ni veliko spremenilo. Lokalne volitve v Združenem kraljestvu so namreč ta mesec ponovno vzbudile zaskrbljenost zaradi dezinformacij in manipulacije volivcev.

Referendum je razkril razdeljeno državo; le 51,9% Britancev se je odločilo, da zapustijo Evropsko unijo, torej je bil rezultat tesen. Kakšna je bila vloga dezinformacij v Brexitu?

Čeprav je referendum na splošno potekal brez zapletov, je britanska volilna komisija poročala, da je prejela več kot 1.000 pritožb javnosti v zvezi z gradivom za kampanjo.

»Brexit je pokazal, da lahko ciljno usmerjene dezinformacije vplivajo na politične procese in ogrožajo delovanje institucij, celo v najbolj razvitih demokracijah,« navaja grški raziskovalni inštitut Demotrust.

Raziskave so pokazale, da so boti na Twitterju med kampanjo širili politična sporočila, zlasti v korist izstopu, nato pa so izginili takoj po zaprtju volišč. Druge raziskave so pokazale, da je za mnogimi sporočili stala Rusija.

Ali drži, da se ovržene trditve znova in znova vztrajno vračajo?

»Dve tretjini javnosti pozna trditev, da Združeno kraljestvo Evropski uniji vsak teden nakaže 350 milijonov funtov, 42 % med njimi pa še vedno verjame, da je to res,« navaja poročilo organizacije UK in a Changing Europe iz leta 2019. 

Za večino javnosti pa je posledice Brexita vedno težje ignorirati.

Poročilo Evropskega parlamenta iz junija 2025 ugotavlja, da je Brexit povzročil povečanje migracij v Veliko Britanijo – kar je ravno nasprotno želenemu učinku. Analiza Nacionalnega urada za ekonomske raziskave je pokazala, da je Brexit do leta 2025 zmanjšal BDP Združenega kraljestva za kar osem odstotkov, zaposlenost se je zmanjšala za štiri odstotke, naložbe pa so se zmanjšale za kar 18 odstotkov.

Anketa, ki jo je februarja letos izvedla agencija YouGov, je pokazala, da bi 55 odstotkov Britancev podprlo ponovno vstop v EU.

Kaj je Brexit pomenil za Evropsko unijo?

Brexit je bil eden prvih iz vrste škandalov v zvezi s tujim vmešavanjem in manipulacijo volivcev po vsem svetu, ki jih strokovnjaki danes na splošno obravnavajo kot opozorilo za Evropo, da mora boj proti dezinformacijam obravnavati kot varnostno vprašanje.

To je prispevalo k političnemu zagonu pobud na področju digitalnega upravljanja, kot sta Zakon o digitalnih storitvah in Kodeks ravnanja EU o dezinformacijah.

Po podatkih oddelka za mednarodne zadeve Univerze v Navarri so se načini tujega vmešavanja in vplivanja na politiko razširili od tako imenovanih »odmevnih komor« v družbenih medijih med volitvami leta 2016 do bolj zapletenih » psevdomedijev« ali spletnih strani, ki posnemajo priznane medije. Ogromna količina dezinformacij in lažnih informacij, ki jih še dodatno razširja umetna inteligenca, predstavlja resno grožnjo integriteti in demokraciji, opozarjajo.

Evropski center za politiko pa navaja, da sta Združeno kraljestvo in Evropska unija lani sklenila novo strateško obrambno partnerstvo, ki vključuje tehnološko sodelovanje, na primer na področju kibernetske obrambe, saj se soočata s podobnimi grožnjami, zlasti s strani Rusije.

Britanska volilna komisija je pred lokalnimi volitvami, ki so potekale ta mesec, preizkusila orodje za odkrivanje lažnih informacij, ki temelji na umetni inteligenci. EU financira tudi projekte za preverjanje dejstev, kot je madžarski Observatorij za digitalne medije, ki je imel ključno vlogo pri razkrivanju lažnih novic v zvezi z državnimi volitvami prejšnji mesec.

Kljub tem prizadevanjem je BBC poročal, da so klepetalni roboti z umetno inteligenco volivcem pred volitvami posredovali zavajajoče informacije. Evropska unija pa je navedla, da se skoraj 80 odstotkov Evropejcev boji vpliva dezinformacij in tujega vmešavanja v prihodnje volitve.

»Lažne ali zavajajoče informacije se lahko med volitvami hitro širijo, orodja umetne inteligence pa so omogočila hitrejšo in cenejšo izdelavo prepričljivih globokih ponaredkov,« je opozorila britanska volilna komisija.

Kaj nam bo torej prinesla prihodnost? Kako bomo zaščitili demokracijo in preprečili tuje vplive na volilne rezultate? Za začetek s skrbnim spremljanjem kakovosti virov informacij in s preverjanjem dezinformacij. Tako kot to na radiu AGORA počnemo v rubriki Fact check. Linda, hvala za poročilo.