(c) Shutterstock Kateryna Kon

(c) Shutterstock Kateryna Kon

Fact check #12 - Hantavirus in zdravstvene dezinformacije

Letošnja pomlad je prinesla strah pred možnostjo nove pandemije. Hantavirus, ki ga prenašajo glodalci, ni imel veliko skupnega z virusom covid, ki je pred nekaj leti ohromil ves svet. Odziv javnosti pa je bil zaradi prejšnje izkušnje dramatičen, splošna histerija in dezinformacije pa so še prilile olja na ogenj. Panika se je pomirila, hantavirus se ni razširil, ostaja pa dober študijski primer tega, kako nastajajo zdravstvene dezinformacije. Fact check o hantavirusu je za radio AGORA pripravila Linda Givetash, preiskovalka dejstev za mrežo Euranet Plus.

Pozdravljeni, z vami sem Linda iz ekipe za preverjanje dejstev Euranet Plus.

Kako se je pričela zgodba s hantavirusom?

Izbruh hantavirusa na krovu luksuzne križarke, ki je med aprilom in majem opravila številne postanke po vsem svetu, je sprožil ponovni val dezinformacij, podoben tistemu med pandemijo covid-19.

Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija 7. maja sporočila, da hantavirus v ničemer ne spominja na covid in da ne predstavlja nevarnosti za izbruh pandemije, ga je spletna javnost, tako kot mediji, videla skozi »covid filter«, torej skozi izkušnjo pretekle pandemije, ki je zaznamovala svet.

Evropski observatorij za digitalne medije je poročal, da so bile dezinformacije o hantavirusu zelo razširjene, vključno s širjenjem strahu pred prihajajočimi zaprtji in množičnimi kampanjami cepljenja ter deljenjem slik dogodkov, ustvarjenih z umetno inteligenco, ki so jih predstavljali kot resnične. Katere teorije zarote so se še pojavile?

Lažne informacije o vzrokih izbruhov hantavirusa so odražale najbolj skrajne teorije zarote, povezane s pandemijo Covid-19, zlasti tiste, ki so izbruh pripisovale cepivom proti covidu. Med »klasičnimi« trditvami so bile tudi navedbe, da so farmacevtska podjetja izbruh načrtovala ali povzročila, pa tudi teorije zarote o vlogi svetovne elite. Dezinformacije, ki so krožile v Nemčiji, pa so kot izvorno točko virusa navajale Ukrajino.

Nekateri so širili strah z opozorili o prihajajočih zaprtjih in prisilnih cepljenjih. Podobno kot pri covidu so se pojavile lažne trditve, da bi protiparazitsko zdravilo ivermektin lahko pozdravilo hantavirus.

Kakšno vlogo je pri poplavi informacij imelo klasično novinarstvo?

Pomembno je poudariti, da ima novinarstvo ključno vlogo pri obveščanju javnosti med zdravstveno krizo in razkrivanju dezinformacij, lahko pa o njih poroča tudi na senzacionalističen način, ki podžiga paniko ali nezaupanje.

Pod pritiskom, da je treba o razvoju dogodkov hitro poročati, se lahko zgodijo tudi napake. Časopis »The Guardian« je moral umakniti članek, ker je napačno interpretiral izjave španskega ministra in trdil, da so simptome hantavirusa pri francoski ženski sprva pripisali  anksioznosti.

Čeprav je večina medijev objavljala najnovejše preverjene informacije takoj, ko so bile na voljo, so se pojavile kritike vodilnih urednikov, zdravstvenih strokovnjakov in voditeljev poznovečernih humorističnih oddaj, ki so poročanje označili za alarmistično.

Poročanje o preteklih izbruhih bolezni, kot je bil izbruh mpoxa leta 2022, je bilo deležno obtožb o homofobiji in rasizmu. Takšno poročanje je prispevalo k stigmatizaciji določenih skupnosti, zlastiLGBTQ skupnosti, in oviralo prizadevanja na področju javnega zdravja.

Od kod torej ljudje črpajo informacije o zdravju?

Del problema je, od kod ljudje črpajo informacije o zdravju.

Raziskava Pew Research, ki so jo izvedli maja, je pokazala, da polovica odraslih v ZDA, mlajših od 50 let, pravi, da informacije o zdravju in dobrem počutju dobi od vplivnežev na družbenih omrežjih ali iz podkastov.

Poročilo Evropskega parlamenta iz leta 2024 je prav tako opozorilo na širok spekter virov, vključno z vplivneži s področja wellnessa, blagovnimi znamkami, povezanimi z življenjskim slogom, in drugimi akterji, katerih cilj je ustvarjanje dobička, ki vplivajo na odločitve ljudi v zvezi z njihovim zdravjem.

Tako širok spekter virov pa lahko ljudi hitro preobremeni in zmede.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na »infodemije« na področju zdravja, torej obdobja, ko med izbruhom bolezni v digitalnem in fizičnem okolju kroži preveč informacij, vključno z lažnimi ali zavajajočimi informacijami. To povzroča zmedo in tvegana ravnanja, ki lahko škodujejo zdravju.

Obstaja veliko primerov, ko dezinformacije ljudi spodbudijo k škodljivim odločitvam glede njihovega zdravja, kar lahko povzroči tudi smrtne posledice.

Kako se lahko zoperstavimo dezinformacijam?

Evropski observatorij za zdravje je ugotovil, da so pet let po izbruhu pandemije dezinformacije še vedno zelo razširjene. Ranljive skupine prebivalstva, kot so ljudje z omejeno zdravstveno pismenostjo ali že obstoječim nezaupanjem v institucije, so pri tem bolj prizadete, kar še poslabšuje neenakosti na področju zdravja.

Evropska unija je sprožila pobude za boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 in pri tem poudarila, da »zavajajoče informacije o zdravju, nevarne prevare z lažnimi trditvami, teorije zarote in potrošniške prevare ogrožajo javno zdravje«.

Motivi za širjenje dezinformacij so segali od finančnih prevar do zarot, vključevali pa so tudi tuje akterje in nekatere tretje države, zlasti Rusijo in Kitajsko, je navedeno v poročilu. 

Francija je prav tako uvedla »detox kanal« za boj proti dezinformacijam na področju zdravja, ki se osredotoča na aktualne teme s področja zdravja in ovrača lažne novice.

Kako se lahko dezinformacijam izognemo?

Na splošno Evropejcem svetujejo, naj pred deljenjem zdravstvenih informacij na spletu preverijo, ali je vir verodostojen, ali so informacije posodobljene ter ali se ujemajo z informacijami drugih zaupanja vrednih virov.

Linda, najlepša hvala.

Danes smo si na podlagi preteklega izbruha hantavirusa ogledali, kako se širijo zdravstvene dezinformacije. Ko torej iščete informacije, dobro preverite svoje vire. Če naletite na informacije, ki so nenavadne, ekstremne ali vzbujajo strah, jih dobro preverite, da se izognete pastem zdravstvenih dezinformacij. Mi pa jih bomo še naprej raziskovali za vas v oddaji Fact check na radiu AGORA.

 

Oblikovanje I Gestaltung: Linda Givetash, Asja Boja & Neža Katzmann Pavlovčič

Die Sendung wurde in Zusammenarbeit mit Euranet Plus – dem führenden Radiosender für europäische Nachrichten – produziert.

Oddajo pripravljamo v sodelovanju z Euranet Plus – vodilno radijsko mrežo za evropske novice.