Velik del Evrope je doživel že vsaj dva vročinska vala, do konca poletja pa pričakujemo še kakšno obdobje ekstremnih temperatur. Čeprav znanstveniki te izjemno visoke temperature pripisujejo podnebnim spremembam, se je na spletu močno povečalo število dezinformacij, ki globalno segrevanje zanikajo ali ga omalovažujejo. V oddaji Fact check si bomo ogledali lažne novice in dezinformacije, povezane z vremenom. Z nami je Linda Givetash, preiskovalka dejstev za mrežo Euranet Plus.  

Junija so bile rekordne temperature zabeležene po vsej Evropi – od Španije in Francije do držav, ki so manj vajene ekstremne vročine, kot so Nizozemska, Danska in Avstrija.

Organizacija World Weather Attribution je ugotovila, da so za intenzivnost vročinskega vala nedvoumno odgovorne podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, in da bi bile temperature takšnega obsega pred 50 leti praktično nemogoče.

Kljub temu so se na družbenih omrežjih in v mainstream medijih širile različne oblike dezinformacij o podnebju – od popolnega zanikanja podnebnih sprememb do bolj prikritih ali politično obarvanih stališč, ki napadajo konkretne ukrepe ali politike in sejejo dvom ter zmedo.

Kakšne so torej podnebne dezinformacije?

Večina jih ne zanika, da se vročinski vali pojavljajo. Namesto tega skušajo zmanjšati njihov pomen ali vzbuditi dvom o njihovih vzrokih.

Med primeri so trditve, da so temperaturni zapisi zavajajoči, pri čemer se za ustvarjanje dvoma uporabljajo resnični pojavi, kot je »učinek urbanega toplotnega otoka«, kjer so gosto pozidana mesta veliko toplejša kot nepozidana krajina.

Drugi trdijo, da te razmere »niso nič izjemnega«, saj so se vročinski vali pojavljali že pred desetletji.

Mnoge od teh trditev se sklicujejo na resnične zgodovinske dogodke ali posamezne podatke, vendar jih iztrgajo iz širšega znanstvenega konteksta. Te taktike se ne uporabljajo le za zanikanje vloge podnebnih sprememb pri ekstremnih vremenskih pojavih, temveč tudi za zanikanje širše znanosti – in to se dogaja že več let.

Analiza agencije AFP iz leta 2023 je opozorila na taktiko »izbiranja« podatkov o ogljikovem dioksidu za širjenje zavajajočih informacij o podnebnih spremembah.

Veliko teh dezinformacij ne zanika same podnebne znanosti. Usmerjene so predvsem proti podnebnim politikam. Kako pa se dezinformacije razlikujejo med državami?

Dezinformacije so pogosto oportunistične – izkoriščajo določen dogodek ali kampanjo na določenem kraju in tako vnašajo razlike v pripovedi, ki nasprotujejo ukrepom proti podnebnim spremembam, ki jih lahko opazimo po vsej Evropski uniji.

V Italiji se na primer teorije zarote osredotočajo na obtožbe o geoinženiringu, ki naj bi ga izvajala NATO in HAARP, na »chemtrails« ter na manipulacijo vremenskih postaj. Obstajajo tudi trditve, da so opozorila pred vročinskimi vali namenjena pospeševanju Evropskega zelenega dogovora.

Medtem pa se v državah, ki so izpostavljene gozdnim požarom, kot so Grčija, Španija in Portugalska, pogosto pojavljajo dezinformacije in teorije zarote o vzrokih požarov in politikah preprečevanja.

V Grčiji na primer krožijo zarotniške teorije, ki trdijo, da se gozdovi namerno podžigajo, da bi se naredilo prostor za vetrne turbine, ter da gozdne požare povzročajo ljudje – zlasti migranti – in da niso povezani s podnebnimi spremembami.

Znanstveniki razlikujejo med nastankom požara in njegovim širjenjem. Čeprav mnoge požare povzročijo ljudje – bodisi zaradi malomarnosti bodisi zaradi namernega požiga –,prav ekstremna vročina, suša in močni vetrovi ustvarjajo razmere, v katerih se požari širijo hitreje, gorijo intenzivneje in postanejo veliko bolj uničujoči.

Kdo torej širi podnebne dezinformacije?

Raziskovalci trdijo, da kot ponavadi ni enega samega vira, vendar imamo na seznamu naše običajne osumljence. Po podatkih Evropskega observatorija za digitalne medije (EDMO) ekosistem dezinformacij o podnebju vključuje podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, ideološko ali politično usmerjene možganske truste, politike, vplivneže, oglaševalce, spletne platforme in iskalnike.

EDMO in drugi raziskovalni inštituti so razkrili, da ruske kampanje skušajo spodkopati podporo podnebnim politikam, polarizirati javno razpravo in oslabiti zaupanje v evropske institucije, tako da ukrepe za boj proti podnebnim spremembam prikazujejo kot gospodarsko škodljive ali politično motivirane.

Inštitut NewClimate je opozoril tudi na dolgoletno prakso ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri širjenju lažnih trditev o podnebnih spremembah, vključno z večkratnimi napadi na nemški energetski prehod.

Čeprav se velika večina dezinformacij širi prek družbenih omrežij, kar spodbuja skupine, da pozivajo k strožjim ukrepom za zagotavljanje odgovornosti platform, pri tem igrajo vlogo tudi glavni mediji.

QuotaClimat, neprofitna skupina za podnebni aktivizem, je ugotovila, da je bilo v treh mesecih na francoski televiziji in radiu zabeleženih 128 primerov dezinformacij o podnebju – v povprečju približno 10 trditev na teden. Komercialni medijski sektor je bil odgovoren za več kot 80 odstotkov vseh primerov.

Kakšen je torej učinek podnebnih dezinformacij?

Javno mnenje še naprej v veliki večini podpira ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Po zadnji raziskavi Eurobarometra 85 odstotkov Evropejcev meni, da so podnebne spremembe resen problem, 84 odstotkov verjame, da jih povzroča človeška dejavnost, 81 odstotkov pa podpira cilj EU, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost.

Vendar pa več kot polovica anketirancev navaja, da ne prejema jasnih informacij o podnebnih spremembah, kar omogoča širjenje dezinformacij. Zato mora javnost ostati kritična do vsebin, ki jih vidi in bere na spletu, ter jih preverjati, da ne bi postala žrtev dezinformacij.

Linda, hvala za vse preverjene informacije.

To je bil Fact check, ki ga skupaj z mrežo Euranet Plus pripravlja radio AGORA. Tudi v prihodnje bodite pozorni na to, kje naletite na informacije – še posebej, če so nenavadne, skrajne ali vzbujajo strah. Ostanite radovedni, preverjajte vire in ne verjemite vsemu, kar preberete na spletu – tudi pri podnebnih temah ne.

Oblikovanje I Gestaltung: Linda Givetash, Asja Boja & Neža Katzmann Pavlovčič

Die Sendung wurde in Zusammenarbeit mit Euranet Plus – dem führenden Radiosender für europäische Nachrichten – produziert.

Oddajo pripravljamo v sodelovanju z Euranet Plus – vodilno radijsko mrežo za evropske novice.